May 26, 2020

BOLNIŠNIČNE OBRAVNAVE ZARADI BOLEZNI, SLOVENIJA, 1987 DO 1996

1. Uvod Do leta 1996 smo podatke o bolnišničnih obravnavah zbirali kot hospitalizacije, ki pomenijo zdravstveno oskrbo bolnika ali poškodovanca v eni bolnišnici. Vir podatkov o hospitalizacijah zaradi bolezni je bil Bolniško statistični list. Do leta 1996 je bila v uporabi še 9. revizija Mednarodne klasifikacije bolezni in vzrokov smrti (MKB-9). Za primerjavo z drugimi državami potrebujemo celotno število hospitalizacij, zato smo za primerjavo med Slovenijo in izbranimi evropskimi državami hospitalizacijam zaradi bolezni pridružili še hospitalizacije zaradi poškodb, zastrupitev, porodov in fetalnih smrti. Za izbrane evropske države smo uporabili kazalce bolnišnične dejavnosti iz zbirke OECD Health Data. 2. Hospitalizacije zaradi bolezni, Slovenija , 1987 do 1996 V Sloveniji je bilo v časovnem obdobju od leta 1987 do 1996 zaradi bolezni letno povprečno 117,2 hospitalizacij na 1000 prebivalcev. V desetletnem obdobju je bila največja stopnja hospitalizacije zaradi bolezni sečil in spolovil (povprečno 14,7 na 1000 prebivalcev letno), bolezni prebavil (povprečno 14,4/1000 letno) in bolezni obtočil (povprečno 14,2/1000 letno). Sledile so bolezni dihal in novotvorbe (povprečno 12,8/1000 letno) ter bolezni kosti in gibal (povprečno 8,1/1000 letno) (sl. 1). Stopnja hospitalizacije zaradi bolezni se je v prikazanem desetletnem obdobju večala, trend večanja je bil dobro izražen. Najhitreje se je večala stopnja hospitalizacije zaradi novotvorb in bolezni obtočil, sledile so bolezni kosti in gibal, bolezni sečil in spolovil ter bolezni prebavil, vse z zanesljivim trendom večanja. Stopnja hospitalizacije zaradi bolezni dihal pa se je zanesljivo zmanjševala (sl. 2). V Sloveniji je bilo v časovnem obdobju od leta 1987 do 1996 zaradi bolezni pri ženskah letno povprečno 124,2 hospitalizacij na 1000 žensk in pri moških 109,7 hospitalizacij na 1000 moških. Stopnja hospitalizacije zaradi bolezni se je v prikazanem desetletnem obdobju zanesljivo večala, pri ženskah hitreje kot pri moških (sl. 3). V časovnem obdobju od leta 1987 do 1996 je bila stopnja hospitalizacije največja v regijah Murska Sobota (letno povprečno 134,9 na 1000 prebivalcev te regije), Novo mesto (129,9 / 1000) in Celje (127,1 / 1000). Večjo stopnjo hospitalizacije kot je bilo slovensko povprečje so imele še regije Koper, Nova Gorica, Ravne in Maribor, nižjo od slovenskega povprečja pa regiji Kranj (desetletno povprečje 113,9/1000) in Ljubljana (102,4/1000) (sl. 4).

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *